Avtor: Marko Praprotnik
V naslednjih petih letih se bo tehnologija preobrazila v našega sodelavca, svetovalca in celo v sestavni del nas samih. Ta razvoj se kaže bolj kot revolucija kot zgolj evolucija – revolucija, ki bo v naslednjem desetletju spremenila način, kako poslujemo, upravljamo znanje in komuniciramo.
Po mojem mnenju izstopa več trendov, ki bodo ključno oblikovali IT-storitve, poslovne modele podjetij in naše vsakdanje delo.
1. Agenti UI: popolnoma avtonomna avtomatizacija vsakdanjih opravil
Prvi tak trend so agenti umetne inteligence, napredna oblika umetne inteligence, ki nam bo omogočila popolno avtomatizacijo vsakodnevnih dejavnosti. Agenti UI ne odgovarjajo več zgolj na vprašanja in izvajajo ukazov, temveč lahko delujejo samostojno: upoštevajo svoje okolje in pripravljajo načrte po korakih, da sprejemajo odločitve brez človekovega posredovanja. Vključeni bodo v vsakdanje poslovanje podjetij in naše osebne rutine, saj bodo prevzeli ponavljajoča se, zamudna opravila.
2. Nevromorfni čipi: vrhunska zmogljivost in energetska učinkovitost
Nevromorfni čipi so še en prelomen trend. Ti čipi posnemajo človeške možgane. To prinaša dvojno prednost: zagotavljajo neprimerljivo računsko moč (sposobnost hitrega izvajanja zapletenih operacij in obdelave ogromnih količin podatkov), hkrati pa zavzamejo veliko manj prostora in drastično zmanjšajo porabo energije.
Tako bomo lahko napredne funkcionalnosti premaknili veliko bližje skrajnemu robu računalništva, kar bo napravam na oddaljenih lokacijah omogočilo obdelavo ogromnih količin podatkov in uporabo umetne inteligence. Trenutno je to zaradi energetsko potratne tehnologije in previsokih stroškov praktično nemogoče. Računalniki, ki zmorejo poganjati umetno inteligenco, so še vedno izjemno dragi, porabijo ogromno energije in zahtevajo centralizirano infrastrukturo.
Nevromorfni čipi bodo vse to spremenili. Pametne naprave – od industrijskih senzorjev do medicinskih naprav in avtonomnih vozil – bodo lahko napredno umetno inteligenco poganjale lokalno in se odzivale v realnem času, ne da bi bile odvisne od centraliziranih podatkovnih centrov. To bo znižalo stroške in zmanjšalo zakasnitve ter odprlo doslej neslutene priložnosti za inovativne storitve.
3. Kvantno računalništvo: preboj, ki prinaša velika tveganja
Tretji trend je kvantno računalništvo. Čeprav bo ta tehnologija spodbudila velik napredek, prinaša tudi precejšnja tveganja. Najsodobnejši kriptografski algoritmi ne bodo več nezlomljivi. To pomeni, da šifrirani podatki, ukradeni danes, v prihodnosti ne bodo več varni, saj jih bo tehnologija omogočila dešifrirati in uporabiti proti nam.
UMETNA INTELIGENCA VSTOPA NA BOJIŠČE DEZINFORMACIJ
Napredek umetne inteligence bo tudi občutno povečal učinek dezinformacij. Že zdaj smo priča širjenju kloniranja glasu, lažnih novic in zlorabe velikih jezikovnih modelov (LLM) v zlonamerne namene. Za boj proti temu je nujno razviti orodja, ki lahko te pojave zaznajo, ter vzpostaviti upravljanje umetne inteligence (AI governance), ki zagotavlja nadzor nad tem, kdo ima dostop do podatkov in kdo uporablja umetno inteligenco – ter s kakšnim namenom.
Visoki stroški dela in huda konkurenca, zlasti iz tujine, so podjetja prisilili, da poiščejo rešitve.
V Evropi že potekajo prizadevanja za ureditev varstva podatkov in uporabe umetne inteligence, čeprav lahko taki ukrepi tudi zmanjšajo konkurenčnost. Kljub temu bo boj proti dezinformacijam ena ključnih nalog prihodnosti.
UČINKOVITOST BO ODLOČALA O VODILNIH V PANOGI
IT bo imel še bolj odločilno vlogo kot kdaj koli prej. Nekatera delovna mesta bo umetna inteligenca neizogibno odpravila. Podjetja se bodo zato morala prilagoditi in optimizirati svoje poslovanje. Prav v tem je priložnost: z vključevanjem agentov UI v procese, optimizacijo dela in snovanjem novih poslovnih modelov.
Učinkovitost bo tista, ki bo ločila zrnje od plev. Visoki stroški dela in huda konkurenca, zlasti iz tujine, so podjetja prisilili, da poiščejo rešitve. Uporaba pravih orodij lahko prinese večjo učinkovitost. Informacijska tehnologija bo pri tem temeljni kamen tako za poslovanje kot za proizvodne procese. Druge možnosti preprosto ni.
UMETNA INTELIGENCA V KIBERNETSKI VARNOSTI
Na področju kibernetske varnosti je umetna inteligenca nekakšen dvorezen meč. Po eni strani ponuja izjemno priložnost: ker napade ali sumljive dejavnosti zazna v trenutku, ko se zgodijo, nam omogoča, da se jim zoperstavimo v realnem času. Obramba pred kibernetskimi grožnjami bo tako hitrejša, natančnejša in učinkovitejša kot kdaj koli prej.
Po drugi strani pa je ista tehnologija na voljo tudi zlonamernim akterjem. V njihovih rokah postane orodje za vse bolj izpopolnjene napade ter dezinformacijske kampanje in zavajanje uporabnikov. Boj med obema stranema je bil in bo še naprej neizprosen in brezobziren.
Glavna priložnost, ki jo prinaša umetna inteligenca, je hiter odzivni čas oziroma sposobnost, da grožnje zazna in nevtralizira takoj, ko se pojavijo. Z nekaj izjemami je to sicer še stvar prihodnosti, saj se grožnjam še vedno večinoma zoperstavljamo ročno in razmeroma počasi. Prihodnost obeta povsem novo raven obrambe, ki temelji na hitrosti in predvidevanju groženj.
IT KOT KRITIČNA INFRASTRUKTURA
Informacijska tehnologija je hrbtenica sodobne družbe. Brez nje bi se gospodarstvo in vsakdanje življenje ustavila, kar bi ohromilo tako industrijo kot vojsko. IT je postal enako nepogrešljiv kot elektrika in poganja sam napredek.
Prav ta odvisnost pa to tehnologijo dela izjemno ranljivo. Tarča je lahko kateri koli njen del, vsaka vrzel v sistemu pa je potencialna vstopna točka za napadalce. IT ima več vlog: lahko je orožje in ščit, hkrati pa je tudi gonilo napredka. A čeprav se načini uporabe razlikujejo, ostajajo varnostna načela v ozadju v veliki meri enaka. Ključen nastajajoči koncept je »ničelno zaupanje« (zero trust), pristop, ki ne predpostavlja nobenega implicitnega zaupanja in vsakogar pred dostopom do vašega ekosistema podvrže večkratnim preverjanjem. Novo pravilo, na katerem temelji ta pristop, pravi, da si je treba zaupanje prislužiti, ne pa ga podarjati.
Na področju kibernetske varnosti je umetna inteligenca nekakšen dvorezen meč.
KJE JE MEJA, KJER SE KONČA ČLOVEK IN ZAČNE TEHNOLOGIJA?
Če pogledamo naprej, recimo v leto 2035, vidimo, kako se oblikuje revolucija – ki bo daleč presegla naš sedanji referenčni okvir – revolucija nevroizboljšav. Človeštvo bo tehnologijo uporabilo za lastno krepitev. Z minimalno invazivnimi posegi bomo lahko izboljšali svoje kognitivne sposobnosti, povečali IQ, izboljšali zdravstveno oskrbo in celo komunicirali brez besed.
Predstavljajte si svet, v katerem razgovor za službo traja le nekaj minut namesto ure. Pozabite na znanstveno fantastiko – to je naša prihodnja resničnost. Pravo vprašanje ne bo več, ali imamo tehnologijo za to, temveč kako jo uporabiti, kako nadgraditi svoje znanje ter kako se učiti hitreje in učinkoviteje.
Prihodnost tehnoloških storitev je resnično polna izzivov in priložnosti. Ključno vprašanje ostaja, kako obvladovati tveganja in zagotavljati varnost ter hkrati izkoristiti zmožnosti nove dobe.
Prihodnost tehnoloških storitev je resnično polna izzivov in priložnosti. Ključno vprašanje ostaja, kako obvladovati tveganja in zagotavljati varnost ter hkrati izkoristiti zmožnosti nove dobe.
