PRIHODNOST IT V SLOVENIJI: TALENTI, TRANSFORMACIJA IN TRAJNOST
Intervju s prof. dr. Adriano Rejc Buhovac, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
Kako pritegniti in obdržati najboljše IT-talente? Vrhunske strokovnjake bolj kot kdaj koli prej privlačijo pravi izzivi – od inovativnih mednarodnih projektov do dela z najsodobnejšimi programskimi jeziki in novimi tehnologijami.
Enako pomembni so sodobni delovni pogoji: prilagodljiv delovni čas, možnost hibridnega dela in krajši delovnik. Ključni dejavnik postaja tudi svoboda – na primer možnost daljšega dopusta, kot je sabatno leto. O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Adriano Rejc Buhovac z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, strokovnjakinjo za strateški management in družbeno odgovorno poslovanje, ki že vrsto let sodeluje z domačimi in tujimi podjetji pri razvoju strategij in trajnostni transformaciji.
V Sloveniji močno primanjkuje IT-strokovnjakov. Koliko to vpliva na našo digitalno prihodnost?
Pomanjkanje IT-strokovnjakov ni le slovenski, temveč globalni izziv. Njegova resnost se je povečala zaradi kibernetskih tveganj, ki jih poganjajo gospodarski in politični interesi. Digitalna odpornost je danes pogosto odločilna za zagotavljanje nemotenega poslovanja.
Možnih rešitev je veliko, potrebujemo pa politično in družbeno voljo. Ključna prednostna naloga je povečanje vpisa na študij informatike in računalništva ter razvoj mikrodokazil. Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani je na primer že uvedla mikrodokazilo s področja DevOps in podelila prva potrdila, takih pobud pa potrebujemo še več. Digitalne kompetence – vključno s programiranjem – bi morale biti vključene v vse izobraževalne programe, začenši z osnovno šolo.
IT-talenti ne nastajajo le na univerzah – gre tudi za nadarjenost, miselnost in veščine. Podjetja morajo ponovno oceniti obremenitev v svojih IT-oddelkih. Naloge je pogosto mogoče razporediti učinkoviteje, tako da izkušeni razvijalci niso obremenjeni z rutinskimi opravili. Generativna umetna inteligenca ima tu velik potencial, del dela pa lahko prevzamejo sodelavci brez specializiranega tehničnega znanja. Bistveno je, da podjetja vlagajo v razvoj zaposlenih, kar je mogoče s sofinanciranim prekvalificiranjem, programi usposabljanja, študentskimi praksami in drugimi oblikami razvoja kompetenc.
Kako lahko kadrovska strategija podjetjem pomaga obdržati najboljše talente in preprečiti beg možganov?
Prvi korak je razumeti, kaj ljudi zares motivira. Najpreprosteje je, da jih vprašamo. Pogosto se domneva, da so ključni motivatorji višje plače ali različne oblike variabilnega nagrajevanja, kot so mesečne nagrade za uspešnost, nagrade za uspešno zaključene projekte ali celo udeležba pri dobičku. V praksi pa to ni vedno najpomembnejši dejavnik.
Moje izkušnje kažejo, da so za mnoge strokovnjake zanimivi izzivi enako pomembni, če ne celo pomembnejši. To pomeni inovativne mednarodne projekte ter delo z najsodobnejšimi programskimi jeziki in novimi tehnologijami. Veliko vlogo imajo tudi delovni pogoji: prilagodljiv delovni čas, možnost hibridnega dela in dela na daljavo ter celo krajši delovnik. Enako pomembna je svoboda – na primer možnost daljšega dopusta, kot je sabatno leto.
»Imela sem priložnost sodelovati s številnimi odličnimi slovenskimi IT-podjetji in Smartis je zagotovo eno izmed tistih, ki jih velja izpostaviti. Najbolj me navdušuje število bistrih in predanih sodelavcev ter odnos vodstva,« pravi prof. dr. Adriana Rejc Buhovac.
Ali naj podjetja IT obravnavajo kot podporno funkcijo ali kot strateško jedro poslovanja?
Kot svetovalka za razvoj strategij in trajnostno transformacijo sem sodelovala pri več kot 100 projektih. Digitalizacija je bila vključena v skoraj vsako korporativno ali poslovno strategijo – bodisi na ravni procesov, novih produktov in storitev ali poslovnih modelov.
Vloga IT bo postajala vse bolj strateška. To pomeni, da podjetja digitalizacije ne morejo več obravnavati zgolj kot podpore, temveč kot osrednje gonilo razvoja. Zato je za slovenska podjetja ključno, da imajo zanesljive, strateško usmerjene lokalne IT-partnerje, ki razumejo posebnosti domačega trga in širšega nacionalnega okolja.
Kje vidite največje priložnosti za slovenska podjetja pri digitalni transformaciji?
Priložnosti je veliko, zato bi se osredotočila na področja, ki se mi zdijo najpomembnejša.
Prvič, regulativne zahteve, povezane s trajnostjo in sledljivostjo poslovanja. Podpora IT je tu ključna – od digitalnega nadzora porabe virov, skladiščnega poslovanja in sledenja gibanju polizdelkov in končnih produktov do naprednejših rešitev, ki z umetno inteligenco omogočajo boljše načrtovanje porabe, vzdrževanja in proizvodnje. Danes podporo na tem področju nujno potrebujejo tudi mala in srednja podjetja.
Drugič, razogljičenje – zmanjševanje ogljičnega odtisa. EU je na tem področju uvedla stroge zaveze, kakovostno poročanje pa brez podpore IT ni mogoče. Za večino podjetij sta zbiranje podatkov in priprava informacij za notranje in zunanje deležnike zahtevna naloga, zato bodo rešitve, ki poenostavijo poročanje, postale nujne. Hkrati digitalizacija sama prispeva k trajnosti: manj papirja, manj fizičnih pošiljk, več dela na daljavo, pametne stavbe z učinkovitejšo rabo energije in pametna logistika, ki zmanjšuje nepotrebne prevoze.
Tretjič, vključevanje v krožne poslovne modele. Rešitve IT lahko omogočijo sledenje tokovom surovin, komponent, polizdelkov in končnih produktov skozi celoten življenjski cikel – od senzorjev in IoT do verige blokov, celo v fazi razgradnje. Trg recikliranja ponuja na tem področju izjemne priložnosti.
Morda najbolj privlačna priložnost so inovativne storitve. Veliki podatkovni centri bodo na primer morali spremljati porabo energije in vode na ravni posameznih procesnih operacij, da bodo izpolnili zahteve za poročanje o ogljičnem in vodnem odtisu. Stranke bodo potrebovale jasen vpogled v to, koliko procesorske moči in s tem energije porabijo njihove storitve. To področje ponuja veliko prostora za resnično inovativne rešitve.
Kaj bi svetovali direktorjem: kje naj začnejo danes, da bodo v naslednjih petih letih zgradili digitalno odpornost?
Digitalna odpornost pomeni sposobnost zagotavljanja zanesljivega, varnega in nemotenega digitalnega delovanja. Pri tem je najpomembnejša sposobnost hitrega prilagajanja, zaščite in obnove digitalnih zmogljivosti – in to je strateška razvojna naloga.
Prvi korak je objektivna ocena trenutnega stanja. Podjetja lahko izvedejo samooceno svoje digitalne odpornosti ali uporabijo formalne okvire, kot so ISO 27001, NIST Cybersecurity Framework in v finančnem sektorju DORA. Naslednji korak je opredelitev jasne vizije – merljivih ciljev, ki zajemajo vse dele poslovanja, od dobavne verige, razvoja in proizvodnje do trženja, prodaje in kadrovske funkcije.
Nato je treba oblikovati načrt poti od trenutnega stanja do ciljnega, ki mora opredeliti skrbno strukturirano zaporedje aktivnosti. Med ukrepi za hiter odziv bi izpostavila načrt neprekinjenega poslovanja – načrt obnove informacijskega sistema po napadu.
»S strateškega vidika morajo podjetja vlagati v zanesljivo IT-infrastrukturo, upravljanje podatkov in podatkovnih zbirk ter optimizacijo procesov – šele nato pride na vrsto digitalizacija in avtomatizacija.«
Ključno vlogo imajo tudi ljudje. Vodstvo in zaposleni potrebujejo znanje s področja kibernetske varnosti, ki ga je najbolje graditi z usposabljanji na podlagi simulacij. Razumeti morajo različne vidike uporabe generativne umetne inteligence in osnovna načela podatkovne analitike.
Nazadnje mora strateški načrt vsebovati protokol nadzora: kontrolne točke ob mejnikih, na katerih se oceni, kako uspešno potekajo aktivnosti. Priporočljivi so četrtletni pregledi z jasnimi kazalniki, kot so raven digitalne pismenosti zaposlenih, število nepričakovanih prekinitev poslovanja ali povprečno trajanje teh prekinitev.
Kaj vas kot raziskovalko najbolj navdušuje, ko razmišljate o prihodnosti IT in managementa v Sloveniji?
Imela sem priložnost sodelovati s številnimi odličnimi slovenskimi IT-podjetji in Smartis je zagotovo eno izmed tistih, ki jih velja izpostaviti. Najbolj me navdušuje število bistrih in predanih sodelavcev ter odnos vodstva. Na vseh ravneh se krepi zavedanje, da je bistveno razumeti pričakovanja zaposlenih, skrbno spremljati njihovo dobro počutje, zavzetost in uspešnost ter ustrezno nagrajevati njihove dosežke. To je pot naprej za prihodnost IT in sodobnega managementa.
Kdo je prof. dr. Adriana Rejc Buhovac?
Prof. dr. Adriana Rejc Buhovac je redna profesorica za management in organizacijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Predava strateški management, družbeno odgovornost podjetij in management v zdravstvu. Pri raziskovalnem delu se osredotoča na oblikovanje in izvajanje strategij ter na managersko kontrolo, zlasti na področju družbeno odgovornega poslovanja. Je soavtorica knjige Making Sustainability Work in več strokovnih priročnikov, izdanih v ZDA in Kanadi. Ob akademskem delu svetuje številnim slovenskim in tujim podjetjem pri oblikovanju in izvajanju korporativnih strategij.
